Kako svoje kolo spremeniti v električno: Vse, kar morate vedeti

Prednosti predelave kolesa v električno kolo

Predelava navadnega kolesa v električno ima več prednosti, ki so privlačne za različne tipe kolesarjev. Tukaj je nekaj glavnih prednosti:

1. Prihranek pri stroških

• Nižji stroški kot nakup novega e-kolesa: Predelava obstoječega kolesa je pogosto cenejša kot nakup novega električnega kolesa.
• Brez potrebe po prodaji starega kolesa: Ohranite svoje kolo, ki vam je že všeč in na katerega ste navajeni.

2. Prilagajanje kolesa lastnim potrebam

• Izbira komponent: Pri predelavi imate možnost izbire med različnimi motorji, baterijami in dodatki, kar omogoča prilagoditev glede na vaše potrebe in želje.
• Ohranitev kolesa po meri: Če imate kolo, ki je že prilagojeno vašim potrebam (npr. določena velikost okvirja, geometrija), ga lahko nadgradite brez potrebe po prilagoditvah ali kompromisih.

3. Okoljska trajnost

• Podaljšanje življenjske dobe kolesa: Namesto da kupite novo kolo, lahko podaljšate življenjsko dobo svojega obstoječega kolesa.
• Manjši vpliv na okolje: S predelavo se izognete odpadkom, povezanim s proizvodnjo novega kolesa.

4. Učinkovitost in izboljšana zmogljivost

• Pomoč pri vožnji v klanec in daljših poteh: Električni motor vam pomaga pri premagovanju vzponov in pri daljših vožnjah, kar povečuje doseg in zmogljivost.
• Ohranjanje hitrosti in moči: Motor vam omogoča enostavnejše vzdrževanje hitrosti, tudi pri vožnji v veter ali po težjem terenu.

5. Povečana prilagodljivost

• Izmenjava med električnim in običajnim načinom: Veliko predelav omogoča enostavno preklapljanje med električno pomočjo in običajnim poganjanjem, kar vam omogoča prilagoditev vožnje glede na trenutne potrebe.
• Razširitev uporabe kolesa: Predelano kolo postane uporabnejše za vsakodnevne opravke, kot so vožnja v službo, nakupovanje ali celo daljše rekreativne ture.

6. Nadgradnje in prilagoditve

• Enostavno vzdrževanje: Ker poznate svoje kolo, boste lažje razumeli in vzdrževali sistem po predelavi.
• Možnost nadaljnjih nadgradenj: Po začetni predelavi lahko sistem nadgradite z zmogljivejšo baterijo, boljšim motorjem ali drugimi komponentami.

7. Osebno zadovoljstvo

• Učenje in izkušnje: Predelava kolesa je lahko zanimiv projekt, ki vas uči o delovanju koles in električnih sistemov.
• Dosežek: Občutek ponosa, da ste sami nadgradili kolo, ki je zdaj prilagojeno vašim potrebam.

Predelava kolesa v električno vam omogoča, da izkoristite prednosti električnega pogona, hkrati pa obdržite vse, kar imate radi pri svojem trenutnem kolesu.

Postavitev motorja

Izbira postavitve motorja na električnem kolesu – bodisi na sredini, v sprednjem ali zadnjem pestu – ima pomemben vpliv na vožnjo, obvladovanje in vzdrževanje kolesa. Spodaj so podrobneje razložene razlike in posebnosti vsake postavitve motorja.

1. Sredinski motor (Mid-drive motor)

Postavitev: Motor je nameščen v središču kolesa, običajno okoli spodnjega nosilca.

Značilnosti:

• Učinkovito izkorišča obstoječi pogonski sklop kolesa (verige, zobniki).
• Omogoča optimalno porazdelitev teže za boljšo obvladljivost.
• Najboljša izbira za vožnjo po hribih in zahtevnih terenih zaradi možnosti uporabe različnih prestav.

2. Motor v sprednjem pestu

Postavitev: Motor je integriran v sprednje pesto kolesa.

Značilnosti:

• Ne vpliva na pogonski sklop kolesa.
• Enostavna montaža in manjše motnje v obstoječi konfiguraciji kolesa.
• Lahko vpliva na krmiljenje, saj dodatna teža na sprednjem kolesu spreminja obnašanje kolesa, zlasti na spolzkih površinah.

3. Motor v zadnjem pestu

Postavitev: Motor je vgrajen v pesto zadnjega kolesa.

Značilnosti:

• Zagotavlja močan potisk, ki izboljša pospeševanje.
• Ne uporablja kolesarskega pogonskega sklopa, kar zmanjšuje obrabo verige in zobnikov.
• Teža na zadnjem kolesu lahko izboljša trakcijo, vendar lahko oteži rokovanje z zadnjim delom kolesa, še posebej pri dvigovanju ali prenašanju.

Razlike v vožnji

• Sredinski motor nudi najboljši občutek in odzivnost, saj se vožnja z njim najbolj približa običajnemu kolesarjenju. Učinkovitost njegovega delovanja je najvišja, saj motor izkorišča prestave kolesa za prilagajanje različnim terenskim pogojem.
• Motor v sprednjem pestu ponuja nekoliko drugačno izkušnjo, saj lahko dodatna teža na sprednjem kolesu vpliva na obvladovanje kolesa, kar je opazno predvsem pri višjih hitrostih ali na spolzki podlagi.
• Motor v zadnjem pestu je pogosto priljubljen za mestno vožnjo in rekreacijske izlete, saj zagotavlja dober potisk in pomaga pri pospeševanju brez prevelikega vpliva na krmiljenje.

Primerjava motorjev

Za boljše razumevanje in lažjo primerjavo prednosti in slabosti različnih postavitev motorjev na električnem kolesu, spodaj najdete tabelo, ki povzema ključne točke za sredinski motor, motor v sprednjem pestu in motor v zadnjem pestu.

Značilnost	Sredinski motor	Motor v sprednjem pestu	Motor v zadnjem pestu
Postavitev	V središču kolesa ob gonilki	V sprednjem kolesu	V zadnjem kolesu
Porazdelitev teže	Učinkovita, uravnotežena	Lahko negativno vpliva na krmiljenje	Izboljša trakcijo, vendar lahko oteži rokovanje
Vpliv na obvladljivost	Izboljša obvladljivost zaradi nižjega težišča	Slabša obvladljivost, zlasti na spolzkih površinah	Boljša obvladljivost pri pospeševanju
Uporaba pogonskega sklopa	Uporablja prestave kolesa, večji navor	Ne uporablja pogonskega sklopa kolesa	Ne uporablja pogonskega sklopa kolesa
Enostavnost vzdrževanja	Zahtevnejše vzdrževanje	Enostavnejše vzdrževanje	Enostavnejše vzdrževanje, težje pri menjavi zračnice
Cena	Dražji	Pogosto cenejši	Pogosto cenejši
Primernost za terene	Odličen za hribe in zahtevne terene	Dobro za ravninske terene in lažje vožnje	Dobro za mestno vožnjo in ravne terene
Obraba pogonskega sklopa	Višja obraba verige in zobnikov	Brez dodatne obrabe pogonskega sklopa	Brez dodatne obrabe pogonskega sklopa
Montaža	Bolj kompleksna	Preprosta	Preprosta
Največja moč in učinkovitost	Večja moč in učinkovitost zaradi uporabe prestav	Manjša moč, omejitev zaradi zdrsa	Dobro pospeševanje, manjše tveganje zdrsa
Občutek pri vožnji	Najbolj naravni občutek vožnje	Lahko nenaravno zaradi spremenjenega krmiljenja	Udobna vožnja, dobra reakcija motorja

Ta tabela vam omogoča jasno primerjavo med različnimi možnostmi motorjev na električnem kolesu in vam lahko pomaga pri odločitvi, kateri tip motorja bi bil najbolj primeren za vaše potrebe in želje glede kolesarjenja.

Sredinski pogoni v primerjavi z motorji v pestu

Motorji v pestu imajo nekaj pomembnih prednosti pred sredinskimi pogoni. So cenovno ugodnejši, zanesljivi in mehansko manj zahtevni, saj ne obremenjujejo verige in kasete. V nekaterih primerih jih je mogoče uporabljati celo brez verige, kar omogoča preprostejšo mehaniko in manjšo obrabo pogonskih delov.

Kljub temu imajo svoje omejitve. Ker ne izkoriščajo prestav kolesa, imajo le eno prestavno razmerje, kar pomeni, da se slabše znajdejo na dolgih ali strmih vzponih, kjer se lahko hitro pregrejejo. Dodajajo tudi t. i. neobremenjeno maso (unsprung weight) na sprednji ali zadnji del kolesa, kar zmanjšuje udobje in nadzor pri vožnji po zahtevnejšem terenu.

Pri močnejših motorjih v pestu (nad 350 W) je potrebna namestitev navorne roke (torque arm), ki preprečuje, da bi motor poškodoval okvir ali izskočil iz ležišča, a hkrati otežuje menjavo zračnic. Poleg tega se ti motorji pogosto nagibajo k temu, da pospešujejo do najvišje hitrosti glede na izbrano stopnjo pomoči, kar oteži počasno, nadzorovano vožnjo ter vodi do t. i. “ghost pedaliranja”. V primerjavi s sredinskimi pogoni so običajno tudi nekoliko manj učinkoviti pri porabi energije.

Kar zadeva prestave, motorji v pestu sicer omogočajo uporabo tudi do 11-rednih kaset, vendar se pogosto uporabljajo z osnovnejšimi 7- ali 8-stopenjskimi prestavnimi sklopi, saj to zadošča za večino običajnih potreb in zniža stroške.

Zaključek

Izbira prave postavitve motorja je odvisna od vaših specifičnih potreb in preferenc. Če iščete optimalno zmogljivost in obvladovanje na različnih terenih, je sredinski motor najboljša izbira. Za mestno vožnjo ali preprostejšo montažo in vzdrževanje sta motorja v sprednjem ali zadnjem pestu odlični možnosti. Vedno je priporočljivo preizkusiti različne konfiguracije in izbrati tisto, ki najbolje ustreza vašemu stilu vožnje in terenu, po katerem najpogosteje kolesarite.

Sistem pomoči

Pri izbiri sistema za pomoč pri električnih kolesih se pogosto srečujemo z različnimi vrstami senzorjev: senzor navora, senzor kadence in imitacija senzorja navora. Vsaka od teh tehnologij ima svoje značilnosti, prednosti in slabosti. Spodaj je podrobna razlaga vsakega od njih.

1. Senzor navora

Senzor navora ima učinek množenja moči vaših nog, tako da se počutite, kot da ste veliko močnejši, kot v resnici ste; obenem pa vas vseeno nekoliko prisili k delu, tako da dobite nekaj vadbe in ohranite “občutek” na pedalih.

Delovanje: Senzor navora meri dejansko silo, ki jo kolesar vloži v pedaliranje, in temu primerno prilagaja moč motorja.

Prednosti:

• Naraven občutek: Motor se odziva na vaš napor, kar daje bolj naraven občutek pri pedaliranju.
• Energijska učinkovitost: Ker motor pomaga sorazmerno z vašim vložkom, je poraba energije bolj optimizirana, kar povečuje domet kolesa.
• Večja kontrola: Kolesar ima boljši nadzor nad hitrostjo in močjo kolesa.

Slabosti:

• Višji stroški: Senzorji navora so dražji od senzorjev kadence.
• Kompleksnost: Vgradnja in vzdrževanje sistema sta lahko zahtevnejša zaradi sofisticiranejše tehnologije.

2. Senzor kadence

Senzor za kadenco, znan tudi kot PAS (sistem za pomoč pri pedaliranju), pa zazna le, ali se pedala vrtijo, in na tej podlagi zagotavlja moč. Zaradi tega je možno t.i. »ghost pedaliranje« – pedalirate zelo malo ali sploh ne, a vseeno dobivate pomoč motorja, zato je vadbe precej manj. To pa lahko oteži vožnjo po zahtevnem terenu pri nizkih hitrostih, saj motor včasih sunkovito doda moč, tudi ko tega ne želite, ker zazna premikanje pedal.

Delovanje: Senzor kadence zaznava hitrost vrtenja pedal in temu primerno aktivira motor.

Prednosti:

• Enostavnost: Sistem je manj kompleksen in lažji za vzdrževanje.
• Stalna pomoč: Motor zagotavlja konstantno moč ne glede na silo, ki jo vložite v pedaliranje, kar je koristno pri daljših vožnjah z manj napora.

Slabosti:

• Manj naraven občutek: Ker pomoč ni povezana s silo pedaliranja, se lahko zdi vožnja manj intuitivna.
• Manjša energijska učinkovitost: Konstantna moč motorja lahko vodi v hitrejšo porabo baterije.

3. Imitacija senzorja navora

Delovanje: Ta tehnologija poskuša simulirati delovanje senzorja navora z uporabo naprednejšega algoritma skupaj s senzorjem kadence.

Prednosti:

• Stroškovno ugodnejša: Cenejša alternativa pravim senzorjem navora, a z boljšim občutkom kot pri običajnih senzorjih kadence.
• Boljši občutek kot pri senzorju kadence: Motor lahko bolje prilagodi svojo moč glede na predvideni napor kolesarja.

Slabosti:

• Ne dosega popolnosti senzorja navora: Kljub izboljšavam ne more popolnoma replicirati odzivnosti pravega senzorja navora.
• Kompleksnost: Algoritmi in kalibracija sistema so lahko bolj zapleteni kot pri osnovnem senzorju kadence.

Primerjava sistema pomoči

Tukaj je tabela s prednostmi in slabostmi sistemov pomoči pri električnih kolesih, kjer so sistemi pomoči navedeni vodoravno, prednosti in slabosti pa navpično.

Karakteristike	Senzor navora	Senzor kadence	Imitacija senzorja navora
Naraven občutek pri pedaliranju	– Naraven občutek	– Manj naraven občutek	– Boljši občutek kot pri senzorju kadence
Odzivnost motorja	– Odzivnost se prilagaja glede na silo pedaliranja	– Konstantna pomoč ne glede na silo pedaliranja	– Prilagajanje moči motorja glede na predvideni napor
Energijska učinkovitost in domet	– Večja energijska učinkovitost in daljši domet	– Lahko hitrejša poraba baterije	–
Stroški	– Višji stroški	– Nižji stroški	– Stroškovno ugodnejši od pravega senzorja navora
Kompleksnost sistema	– Kompleksnost sistema in zahtevnejše vzdrževanje	– Manj zahtevno vzdrževanje	– Zapletenejši algoritmi, potrebna natančna kalibracija
Kontrola nad močjo in hitrostjo	– Večja kontrola	– Manjša kontrola	–

Sklep

Kljub temu kadenca ni nujno slaba stvar. Na primer, zelo je priročna za vožnjo v službo, ko ne želite priti prepoteni, ali če imate poškodbo ali invalidnost, zaradi katere ne morete vlagati preveč napora.

Izbira med temi sistemi bo odvisna od vaših prioritet in načina vožnje. Če želite najbolj naraven občutek in imate višji proračun, je senzor navora najboljša izbira. Za enostavno vožnjo z manj telesnega napora je senzor kadence ustrezen in cenovno dostopen. Imitacija senzorja navora pa ponuja nekaj ravnovesja med tema dvema možnostma, a še vedno ni tako natančna kot pravi senzor navora.

Zvezdni menjalnik

Zvezdni menjalnik (planetary gear system) v motorju v pestu je tehnologija, ki omogoča učinkovito pretvorbo moči motorja v gibanje kolesa. Zvezdni menjalnik je sestavljen iz zobnikov, ki so razporejeni okoli osrednjega zobnika (imenovanega tudi “sončni zobnik”) in obdajajočega obroča (“zunanji zobnik”). Ta konfiguracija omogoča zmanjšanje hitrosti motorja, hkrati pa povečuje navor, kar je ključno za učinkovito delovanje motorjev v pestu.

Kako deluje zvezdni menjalnik v motorju v pestu?

V motorju v pestu zvezdni menjalnik zmanjšuje hitrost vrtenja motorja na raven, ki je primerna za pogon kolesa, hkrati pa povečuje navor, kar izboljša pospešek in zmožnost premagovanja klancev.

Komponente zvezdnega menjalnika:

1. Sončni zobnik: Nahaja se v središču in je povezan z motorjem.
2. Planetni zobniki: Več manjših zobnikov, ki se vrtijo okoli sončnega zobnika in so nameščeni na nosilcu (planetni nosilec).
3. Zunanji zobnik: Obročasti zobnik, ki obdaja planetne zobnike in je povezan z izhodom na pest.

Prednosti zvezdnega menjalnika v motorju v pestu:

• Večji navor: Omogoča večji navor pri nizkih hitrostih, kar je pomembno pri speljevanju in vožnji v klanec.
• Kompaktna zasnova: Zvezdni menjalnik omogoča, da je motor majhen in lahek, kljub temu pa močan in učinkovit.
• Trajnost: Zaradi enakomerne porazdelitve sil med več zobniki je obraba manjša, kar povečuje življenjsko dobo sistema.
• Učinkovitost: Omogoča učinkovitejši prenos moči iz motorja na kolo, kar izboljša splošno zmogljivost kolesa.

Slabosti:

• Hrup: Čeprav so sodobni zvezdni menjalniki precej tihi, lahko pri nekaterih sistemih med delovanjem nastane rahel hrup.
• Zapestitev: Zvezdni menjalniki so kompleksni mehanizmi, kar pomeni, da so lahko dražji za popravilo ali zamenjavo, če pride do okvare.
• Izguba učinkovitosti: Čeprav je zvezdni menjalnik zelo učinkovit, še vedno pride do manjših izgub zaradi trenja v zobnikih.

Zaključek

Zvezdni menjalnik v motorju v pestu je ključna komponenta, ki omogoča zmogljivo, učinkovito in kompaktno zasnovo motorjev v pestu. Ponuja odlično ravnovesje med zmogljivostjo, trajnostjo in kompaktnostjo, zaradi česar je ta tehnologija priljubljena izbira za mnoge električna kolesa. Idealna je za kolesarje, ki želijo zanesljiv in zmogljiv sistem za mestno vožnjo, kakor tudi za premagovanje zahtevnejših terenov.

Baterija

Izbira prave baterije za električno kolo je ključnega pomena, saj to vpliva na doseg, težo, ceno in splošno zmogljivost kolesa. Pri izbiri baterije morate upoštevati naslednje dejavnike:

1. Vrsta baterije

Najpogostejša vrsta baterij v električnnem kolesu je Litij-ionska baterija (Li-ion). Trenutno najbolj razširjene zaradi dobre energijske gostote, dolge življenjske dobe in relativno majhne teže.

2. Kapaciteta baterije

Kapaciteta baterije, izražena v amper urah (Ah) ali vat urah (Wh), določa, kako dolgo bo baterija trajala na eno polnjenje. Večja kot je kapaciteta, daljši je možni doseg kolesa, vendar to povečuje tudi težo in ceno.

3. Napetost baterije

Napetost baterije (izražena v voltih) vpliva na to, kako močan je motor, ki ga baterija lahko napaja. Višja napetost običajno pomeni večjo moč, kar je koristno za hitrejše kolesarjenje ali za vožnjo po hribih.

Pri izbiri baterij je ključno, da upoštevate zahteve motorja glede napetosti (voltaže). Pravilna napetost baterije zagotavlja optimalno delovanje motorja, preprečuje poškodbe in podaljšuje življenjsko dobo tako baterije kot tudi motorja. Zato vedno preverite, kakšno napetost vaš motor zahteva, in se prepričajte, da baterija ustreza tem specifikacijam.

4. Umestitev baterije

Baterije so lahko nameščene na različnih mestih na kolesu:

• Na okvirju: Običajno pod sedežem ali med cevmi okvirja. To zagotavlja dobro porazdelitev teže.
• Na prtljažniku: Primerno za kolesa, ki imajo motor v zadnjem pestu.
• Integrirane v okvir: Zagotavljajo najboljšo estetiko in zaščito, vendar so lahko dražje in težje zamenljive.

5. Življenjska doba in vzdrževanje

• Litij-ionske baterije običajno zagotavljajo od 500 do 1000 polnilnih ciklov, preden se njihova zmogljivost začne znatno zmanjševati.
• Vzdrževanje vključuje redno polnjenje in shranjevanje baterije v primernih temperaturnih razmerah.

6. Cena

Cena baterije je odvisna od tipa, kapacitete in napetosti. Litij-ionske baterije so na splošno dražje, vendar nudijo boljšo zmogljivost in daljšo življenjsko dobo.

7. Znamka in garancija

Izbira priznane znamke z dobrim servisom in garancijo lahko dolgoročno pomeni manjše skrbi in dodatne stroške.

Pri izbiri baterije je pomembno, da upoštevate vaše vožnje navade, potrebe po dosegu in vrsto terena, po katerem najpogosteje kolesarite. Tako se boste lažje odločili za baterijo, ki najbolje ustreza vašim potrebam.

Doseg baterije

Doseg baterije električnega kolesa je ključen dejavnik pri odločanju o nakupu, saj določa, kako daleč lahko kolesarite na eno polnjenje. Doseg je odvisen od številnih dejavnikov, vključno s kapaciteto baterije, težo kolesarja, terena, načina vožnje, in še več.

1. Kapaciteta baterije

Kapaciteta baterije, izražena v vatnih urah (Wh), je ena izmed najpomembnejših specifikacij, ko gre za domet. Večja kot je kapaciteta, daljši je teoretični domet. Za primer, baterija s kapaciteto 400 Wh bi lahko omogočila domet od 30 km do 80 km, odvisno od različnih pogojev in načina vožnje.

2. Način vožnje in pomoč motorja

Električna kolesa običajno ponujajo več načinov pomoči:

• Eco način: Ponuja minimalno pomoč, a maksimalen domet.
• Normal ali Tour način: Srednja stopnja pomoči, uravnotežen domet.
• Sport ali Turbo način: Največja pomoč, kar zmanjšuje domet.

Uporaba višjih načinov pomoči hitro izčrpa baterijo, medtem ko bo eco način povečal vaš domet.

3. Teža kolesarja in prtljage

Večja teža poveča obremenitev motorja, kar pomeni hitrejše praznjenje baterije. Lažji kolesarji lahko pričakujejo daljše domete.

4. Terenske razmere

Vožnja v klanec ali po neravnem terenu zahteva več energije, kar zmanjšuje domet. Nasprotno, vožnja po ravnih in gladkih cestah omogoča večji domet.

5. Vremenski pogoji

Mraz lahko znatno zmanjša učinkovitost baterije in s tem domet. Toplo vreme je idealno za optimalno delovanje baterije.

6. Tehnika vožnje

Gladek slog pedaliranja in uporaba prestav za ohranjanje nizke kadence lahko poveča domet. Pogosto pospeševanje in ustavljanje, kot je to značilno za mestno vožnjo, bo prav tako zmanjšalo domet.

7. Vzdrževanje baterije

Redno vzdrževanje baterije, vključno z pravilnim polnjenjem in shranjevanjem, lahko pomaga ohranjati optimalno kapaciteto in domet.

Primerjava dosega baterij

Doseg baterije se lahko razlikuje glede na model in proizvajalca, zato je pomembno preveriti specifikacije in morda celo preizkusiti kolo, če je to mogoče, da ugotovite, ali domet ustreza vašim potrebam. Na splošno, večja kot je kapaciteta baterije in bolj premišljena je uporaba, daljši domet lahko pričakujete.

Spodaj je tabela, ki prikazuje okvirne vrednosti dometa glede na moč baterije in tip motorja pri električnem kolesu. Upoštevani so različni tipi motorjev (sredinski in v pestu) ter različni senzorji (senzor kadence in senzor navora).

Postavitev Motorja	Senzor	Kapaciteta Baterije (Wh)	Voltaža (V)	Domet (km) pri eko načinu	Domet (km) pri standardnem načinu	Domet (km) pri polni obremenitvi
Sredinski Motor	Kadenca	250 Wh	36V	50 – 70 km	30 – 50 km	20 – 30 km
Sredinski Motor	Kadenca	500 Wh	36V	80 – 100 km	50 – 70 km	35 – 50 km
Sredinski Motor	Kadenca	750 Wh	48V	100 – 120 km	70 – 90 km	50 – 65 km
Sredinski Motor	Navor	250 Wh	36V	60 – 80 km	40 – 60 km	25 – 35 km
Sredinski Motor	Navor	500 Wh	36V	90 – 110 km	60 – 80 km	40 – 55 km
Sredinski Motor	Navor	750 Wh	48V	110 – 130 km	80 – 100 km	60 – 75 km
Motor v Pestu	Kadenca	250 Wh	36V	45 – 65 km	25 – 40 km	15 – 25 km
Motor v Pestu	Kadenca	500 Wh	36V	70 – 90 km	45 – 60 km	30 – 45 km
Motor v Pestu	Kadenca	750 Wh	48V	90 – 110 km	60 – 75 km	45 – 60 km
Motor v Pestu	Navor	250 Wh	36V	55 – 75 km	35 – 50 km	20 – 30 km
Motor v Pestu	Navor	500 Wh	36V	80 – 100 km	55 – 70 km	40 – 50 km
Motor v Pestu	Navor	750 Wh	48V	100 – 120 km	75 – 90 km	55 – 70 km

Opombe:

• Sredinski motor: Motor nameščen pri gonilnem ležaju, ki nudi boljšo porazdelitev teže in pogosto bolj naravno vožnjo.
• Motor v pestu: Motor nameščen na osi prednjega ali zadnjega kolesa, ki je preprost za namestitev, vendar lahko vpliva na ravnovesje kolesa.
• Senzor kadence: Meri hitrost vrtenja pedalov in zagotavlja pomoč glede na hitrost vrtenja.
• Senzor navora: Meri silo, s katero kolesar pritiska na pedale, in zagotavlja pomoč glede na dejansko moč, ki jo kolesar uporablja.
• Kapaciteta baterije: Večja kapaciteta (Wh) omogoča daljši domet.
• Domet: Upoštevajte, da se domet lahko spreminja glede na teren, teža kolesarja, veter in druge pogoje. Senzorji navora običajno zagotavljajo bolj učinkovit prenos moči, kar povečuje domet v primerjavi s senzorji kadence pri enaki kapaciteti baterije.